Potrošniške organizacije redno testirajo stenske klimatske naprave z notranjo in zunanjo enoto z močjo 2,5 in 3,5 kW. Razlog je ta, da je uporaba tovrstnih klimatskih naprav v gospodinjstvih najbolj razširjena.
Na testih za najboljše klimatske naprave se vedno daje prednost glavnimi lastnostmi in oceni kakovosti naprave ter učinkovitosti le-te. Tovrstne lastnosti v našem prostoru preverja Zveza potrošnikov Slovenije (v nadaljevanju ZPS). V lanskem letu 2020 je ZPS testirala naprave med 2,5-kilovatnimi modeli klimatskih naprav in 3,5-kilovatnimi modeli le-teh, prav tako tudi v letošnjem letu 2021, kjer so rezultati zelo podobni.
Za predhodno leto se je izkazalo, da med 2,5-kilovatnimi modeli klim ni nobenega z zelo dobro oceno (lansko leto je bil z zelo dobro oceno ocenjen le en model). Glavni razlog tega je ta, da tovrstne naprave za svoje delovanje uporabijo več energije. Spodbudno pa je, da se je očitno povečalo število 3,5-kilovatnih naprav z zelo dobro oceno.
V letošnjem letu 2021 so potrošniške organizacije prav tako redno testirale stenske klimatske naprave v t. i. split izvedbi (z notranjo in zunanjo enoto) z močjo 2,5 in 3,5 kW, katerih uporaba je v gospodinjstvih najbolj razširjena. Tudi to leto ni noben izmed testiranih modelov dobil skupne ocene zelo dobro, po drugi strani pa prav tako tudi letos narašča število dobro ocenjenih močnejših naprav.
ZPS podaja rezultate za leto 2020, da je zmagovalka v manj učinkovitejšem razredu, klimatska naprava Mitsubishi Eletric. Njena največja prednost se je pokazala v hlajenju in ogrevanju, kjer je dobila zelo dobro oceno. Kot za najboljši model klimatske naprave med 3,5-kilovatni modeli je bil Daikinov model, ki je bil z oceno zelo dobro ocenjen le pri ogrevanju, medtem ko je bil za hlajenje ocenjen z oceno dobro.
ZPS ocenjuje klimatske naprave v potrošniških testih po naslednjih kazalnikih (v oklepaju so njihove obtežitve):
– Učinkovitost (65 odstotkov skupne ocene)
Učinkovitost klimatskih naprav je bilo preizkušenih pri različnih zunanjih temperaturah med hlajenjem (pri 35, 30, 25 in 20 °C) in ogrevanjem (pri -7, 2, 7 in 12 °C). Izmerili so zmogljivost hlajenja in ogrevanja ter čas, potreben za doseganje želene temperature. Izmerili so zmogljivost hlajenja in ogrevanja ter čas, potreben za doseganje želene temperature – pri največji moči pihanja in s funkcijo samodejnega nihanja zračnega toka (swing).
Na končno oceno so vplivali še kazalnika SEER (Seasonal Energy Efficiency Ratio ali sezonski izkoristek pri hlajenju: odraža sezonski izkoristek klimatske naprave za hlajenje. Razlika med SEER 9,5 in 5,1 pomeni, da boljša naprava v enakih razmerah porabi skoraj dvakrat manj energije.) in SCOP (Seasonal Coefficient of Performance ali sezonski izkoristek pri ogrevanju: ki kažeta, kako učinkovita je naprava pri hlajenju in ogrevanju. Čim višji sta vrednosti, tem manjši bo strošek hlajenja oziroma ogrevanja.), letna poraba energije za hlajenje in ogrevanje ter poraba energije v stanju pripravljenosti.
– Hrupnost (10 odstotkov skupne ocene)
Izmerili so glasnost zunanje in notranje enote med delovanjem.
– Vsestranskost (10 odstotkov skupne ocene)
Preverili so, ali naprava zmore delovati v načinu z manjšo porabo energije, ali lahko deluje samo ventilator, ali naprava prikazuje temperaturo v prostoru (ali zgolj nastavljeno temperaturo), kakšna je največja razdalja med zunanjo in notranjo enoto.
– Priročnost (10 odstotkov skupne ocene)
Za običajnega uporabnika je pomembno, da je spreminjanje nastavitev klimatske naprave preprosto, brez vsakokratnega brskanja po navodilih za uporabo.
Če je bila na voljo aplikacija za upravljanje na daljavo, so preverili, kako preprosto jo je uporabljati, urejati in spreminjati nastavitve, subjektivno so ocenili tudi splošni vtis in videz aplikacije. Varstvo osebnih podatkov (zbiranje, obdelava) niso bili predmet tega dela preizkusa.
– Navodila za uporabo (5 odstotkov skupne ocene)
Preverili so popolnost in razumljivost navodil za uporabo, ki so priložena klimatski napravi. Predmet zanimanja je bil tudi vključenost navodil za recikliranje naprav oziroma njenih delov.
ZPS je na koncu izpostavil tudi podatek, da so na tak način opravili vrsto preizkusov. Med drugim so preverili zmogljivost hlajenja in ogrevanja ter podatke primerjali s tistimi, ki jih v tehničnih specifikacijah navajajo proizvajalci. Povedali so, da odstopanj niso zaznali, kar pomeni, da proizvajalci niso precenjevali prednosti svojih izdelkov.
Več podrobnosti rezultatov testa za vseh 41 modelov klimatskih naprav, ki so dobavljive v Sloveniji so podani v primerjalniku Zveze Potrošnikov Slovenije (test). Primerjava testa za vse ostale klimatske naprave pa so na voljo na tej povezavi.
